(Photo credit: Wikipedia)

Pehtranova potica je med poticami nekaj posebnega – kljub temu, da je za nadev najbolj pomembno ravno zelišče, po katerem je dobila ime, namreč ne gre za slano potico (tako kot pri uporabi drugih zelišč, na primer pri drobnjaku), temveč za sladko potico. To pomeni, da jo pripravimo iz klasičnega sladkega testa iz potico.

Zakaj pehtran? Pehtran je zelišče, ki ima izrazit vonj in okus. Je sladek, lahko pa tudi nekoliko pekoč, zato ga pogosto dajemo v vino, v Franciji pa je seveda najbolj nujen za pripravo estragonske gorčice. Pehtran pri nas v kuhinji (razen, kadar je na vrsti pehtranova potica) ne uporabljamo pogosto, čeprav je odličen za izboljšanje okusa mesa. Da je pehtran našel svoje mesto prav v potici, ki je najbolj pomembna za veliko noč, ni težko razumeti – pehtran spodbuja apetit, po drugi strani pa pomaga čistiti telo, saj pospešuje prebavo. In za veliko noč, ko radi veliko jemo, je to več kot drobrodošlo. Continue reading →

Potica (Photo credit: Wikipedia)

Zakaj velja makova potica za pravo, kokosova pa ne?

Pred nekaj leti sem prvič spekla potico, ki se je zdela vsem nenavadna – šlo je za kokosovo potico, ki jo danes pripravlja že kar lepo število gospodinj, vsaj glede na to, koliko različic receptov je dostopnih na spletu. Potica je bila vsem všeč, je bilo pa kar nekaj debate o tem, da ni klasična oziroma tradicionalna, tako kot so orehova, mandljeva, rožičeva, pehtranova ali makova potica. To seveda ne pomeni, da jo je kakšen kos ostal, a sama sem vendarle pomislila na to, zakaj veljajo za tradicionalne prav te vrste potic.

Da spada v klasiko orehova potica, me ne čudi. Orehi so v naših krajih pač že od nekdaj . dostopni in predstavljam si lahko, kako so jih včasih spravljali za zimo, nato pa ob božiču ter veliki noči trli, jedrca pa mleli, da bi bila za potico. Tudi s pehtranom nimam nobenih težav – verjetno je od nekdaj prisoten v mnogih predelih naše dežele. Ampak mandlji, rožič in mak?!
Continue reading →